Čemu (ali sploh čemu) služi diploma iz družboslovja ali humanistike in pomen izobraževanja odraslih

The author deals with matching and mismatching of university graduates’ formal education with employment. The level of matching is different in different employment domains and in different European countries. Graduates whose university education is well matched with employment have a tendency to keep their job longer and earn more. The author emphasises the importance of continuous adult education and of »serious free time« activities for better matching one’s formal education and job. Further, Dušana Findeisen presents testimonials she collected from those who had obtained a university degree in the field of social sciences and humanities. In doing so she demonstrates their individualised life history and professional history, emphasising the supporting role of adult education in these histories.Avtorica obravnava usklajenost formalne izobrazbe z zaposlitvijo, ki je različna na različnih področjih dela in v različnih evropskih državah. Zaposlenost na svojem področju diplomantom omogoča, da ostanejo na delovnem mestu. Omogoča jim tudi boljši zaslužek. Za boljšo usklajenost izobrazbe z zaposlitvijo je pomembno izobraževanje odraslih in tudi to, kar počnemo v »resnem prostem času«. V nadaljevanju razprave Dušana Findeisen predstavi zbrana pričevanja o tem, kako individualizirano poteka življenjska in poklicna pot diplomantov s področja družboslovja in humanistike, in o pomenu izobraževanja odraslih pri tem

Razvijmo sebe, druge in s tem svoj kraj

The author examines the problem of how to make individuals share responsibility for their own development and the development of their community so as to satisfy their own needs and those of their local community. In this connection she examines the role of adult educator as an animator in local projects. She stresses the importance of establishing new relation­ ships between local communities and the state, and implementation of what she calls a "structura and policy" for systemic furtherance of local projects. Finally, she dwells upon the role of community-set projects in the perspective of the development of the locality.Dušana Findeisen v tem prispevku obravnava vprašanje, kako spodbuditi ljudi k soodgovornosti za lasten razvoj in razvoj kraja. Preučuje tudi, kako naj prebivalci postanejo soodgovorni za zadostitev lastnih potreb in potreb njihovega kraja. V zvezi s tem se dotakne vloge izobraževalca odraslih - animatorja lokalnih projektov. Poudarja tudi pomen navezovanja novih odnosov in razmerij med lokalnimi skupnostmi in državo ter uvajanje “strukturalne politike”, kot jo imenuje avtorica, za sistemsko pomoč razvoju lokalnih projektov. Nazadnje pa obravnava vlogo lokalnih projektov z vidika razvoja kraja

Makota JamaBuchi: Živeti z izobraževanjem odraslih

Z nova smo se srečali z Makoto Jamaguči (Makota Yamaguchi), profesoricaprimerjalne andragogike z Univerze Rjucu Kejdžaj na Japonskem. Tokratno srečanje je bilo v Sloveniji, in sicer na konferenci ISCE, Mednarodnega društva za primerjalno andragogiko, ki je v organizaciji Andragoškega centra Slovenije potekala v Radovljici

Condorcetov prispevek k razmišljanju o vlogi učenja v človekovem in družbenem življenju

There is relatively little knowledge in Slovenia about Marquis de Condorcet and his contribution to the development of public schooling and adult education. Therefore, the author deals first with some of Condorcet's basic preoccupations Le. the relation between reason, knowledge and freedom of individuals and nations. She then dwells upon some of the facts from Condorcet's life history that might explain his views on education and public instruction contained in his Plan on Public Instruction, a foundation for all French republican schools following 1880. She also takes care of linking Condorcet's thoughts with ideas of some contemporary French and Slovene authors involved in questions like regulation of interpersonal relationships in society, child and adult learning competencies, balance between humanities and vocational training, equal rights and opportunities in education for women, permanent education, knowledge for democracy, integration of religious education in public school curricula etc.V Sloveniji je zelo malo znanega o markizu de Condorcetu in njegovemu prispevku k razvoju javnega šolstva in izobraževanja odraslih. Zato avtorica najprej obravnava nekatere osnovne Condorcetove misli, na primer o razmerju med razumom, izkustvom in svobodo posameznika in narodov. Potem se zadrži pri nekaterih dejstvih iz Condorcetovega življenja, s katerimi bi bilo mogoče razložiti njegove poglede na izobraževanje in javno šolstvo, ki jih vsebuje njegov načrt javnega šolstva, temelj francoskega javnega šolstva po letu 1880. Poveže tudi Condorcetove misli z idejami nekaterih sodobnih francoskih in slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo z vprašanji, kot so urejanje medosebnih razmerij v družbi, učne sposobnosti otrok in odraslih, humanistične vede v poklicnem izobraževanju, enake pravice in možnosti za izobraževanje žensk, permanentno izobraževanje, znanje o življenju v demokraciji, uvedba verskega pouka v umike javnih šol itd

41. Salzburški pogovori "Izobraževanje v kulturi - kultura izobraževanja"

V organizaciji Avstrijske zveze ljudskih visokih šol so letošnje poletje potekali pogovori na temo "Izobraževanje v kulturi - kultura izobraževanja". Sodelovali so udeleženci iz osemnajstih držav, med njimi Japonci, Izraelci, Latvijci in Slovenci. Pogovori so potekali pod geslom: Kultura je orožje, ki ga moramo znati nositi. V plenarnem delu, ki mu je zmeraj sledila dolga diskusija udeležencev z dokaj različnimi pogledi (razumljivo, saj je tako prišla do izraza njihova osebna kultura ali kultura okolja!), so predavatelji predstavili svoja razmišljanja o vlogi kulture v današnjem svetu, v posameznikovem življenju in družbi, pa tudi v njenem ekonomskem razvoju. Diskusija je bila tu več kot potrebna, saj dokončnih odgovorov na to temo zares ni

Funkcionalna nepismenost in kako jo rešujejo Francozi

Dušana Findeisen discusses functional literacy pointing out how difficult it is to define this term. She claims that all we can do is to describe various characteristic forms of this personal and social dysfunction. This dysfunction, however, is subject to changes dependent on those occurring in the cultural environment and in social development. Referring to language she stresses that an illiterate person draws his/her experiences and his thoughts from the narrow social environment and, consequently, it is easy to understand that such a person is afraid of wider social contexts. In this field, education and its organisation remain thoroughly dependent on people to be “educated” and on those who are willing to participate in their own “education” , Moreover, there is a need to educate the educators, be they fully employed professionals or volunteers. This, however, does not mean that they can be subject to rules imposed on them or controlled in any way. All we can do is to respect them. The author also stresses that, as in France, political will is necessary in searching for solutions to this great social evil, both in prevention and in cure.Dušana Findeisen piše o funkcionalni pismenosti in razpravlja o tem, kako je težko opredeljiva. Tako pravi, da se moramo zadovoljiti zgolj s tem, da opišemo značilne oblike te osebne in družbene disfunkcije, ki se spreminja s kulturnim okoljem in trenutkom družbenega razvoja. Ko omenja verbalnost, pove, da se funkcionalno nepismen človek tudi jezikovno in miselno oplaja le v svojem ozkem okolju in zato ni čudno, da se širših socialnih okolij boji. Izobraževanje in organizacija na tem področju sta povsem odvisna od ljudi, ki jih izobražujemo, in od tistih, ki so voljni takšno izobraževanje ponuditii. Tudi slednje je treba neprestano izobraževati, bodisi da gre za zaposlene strokovnjake, bodisi za prostovoljce. Vendarle pa to še ne pomeni, da jim lahko kar koli predpisujemo, jih kakor koli omejujemo ali nadzorujemo. Lahko jih zgolj spoštujemo. Podobno kot v Franciji pa bi bila potrebna politična volja na državni in lokalni ravni, da bi se dorekli mehanizmi izvajanja politike preprečevanja in zdravljenja tega velikega družbenega zla

Četrta konferenca o izobraževanju in učenju starejših

Pravijo, da je Univerza v Ulmu "najvišja nemška univerza". Najvišja zato, ker stoji zunaj mesta na vzpetini. Res je, da slovi po svojih tehniških fakultetah, pa vendar v Ulmu niso pozabili na družbene vede. Znanja iz teh ved si je na Univerzi v Ulmu moč pridobiti pri ZAWIW, Univerzitetnem centru za splošno nadaljevalno izobraževanje. Pri tem centru pa je leta 1994 nastal tudi sedež Evropske zveze "Učenje v poznejših letih". Tako je v njenem okviru lani potekala v Ulmu že četrta konferenca, posvečena izobraževanju in učenju starejših odraslih

Driekant pomeni trikotnik

V nizozemščini "driekant" pomeni trikotnik. Za kakšen trikotnik gre? Tisti sloviti trikotnik, ki ga zdaj poskušamo vzpostaviti tudi v Sloveniji in v katerem delujejo z roko v roki: država, zasebni sektor in civilna družba. V tem trikotniku si vsi s skupnimi močmi prizadevajo doseči boljši družbeni in ekonomski razvoj in boljše življenje ljudi. Driekant pa je tudi ime izobraževalnega centra za odrasle, ki ima svoj sedež nekje v bližini Nimegna, na komaj zaznavni vzpetini sredi značilne nizozemske ravnine. Ko se cesta prav rahlo povzpne, vam nizozemski sogovorniki in sopotniki ne pozabijo povedati, da ste prispeli v gore